Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 2. postno nedeljo, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona, ki bo od 17. do 23. marca. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 2. postno nedeljo, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona, ki bo od 17. do 23. marca. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.
Nagovor druge postne nedelje je pripravil koprski škof Jurij Bizjak.
Nagovor druge postne nedelje je pripravil koprski škof Jurij Bizjak.
Nagovor prve postne nedelje je pripravil koprski škof Jurij Bizjak.
Nagovor prve postne nedelje je pripravil koprski škof Jurij Bizjak.
V sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 1. postne nedelje in molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za februar: Molimo, da bi bolniki, ki so v zadnjih stadijih življenja in njihove družine prejeli potrebno zdravstveno in človeško oskrbo ter spremljanje. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza za bolnike, ki je med drugim prinesla izkušnjo bolniškega duhovnika Mira Šlibarja, ki že več kot dve desetletji pri pouku etike na zdravstveni šoli spregovori o svojem delu v bolnišnici, domu za starejše, in v drugih ustanovah. Ustavili smo se tudi ob letošnji poslanici papeža Frančiška bolnikom z naslovom: »Ni dobro za človeka, da je sam«.
V sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 1. postne nedelje in molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za februar: Molimo, da bi bolniki, ki so v zadnjih stadijih življenja in njihove družine prejeli potrebno zdravstveno in človeško oskrbo ter spremljanje. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza za bolnike, ki je med drugim prinesla izkušnjo bolniškega duhovnika Mira Šlibarja, ki že več kot dve desetletji pri pouku etike na zdravstveni šoli spregovori o svojem delu v bolnišnici, domu za starejše, in v drugih ustanovah. Ustavili smo se tudi ob letošnji poslanici papeža Frančiška bolnikom z naslovom: »Ni dobro za človeka, da je sam«.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 30. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo s prvimi nedeljskimi večernicami in rožnim vencem, ki smo ga molili s prošnjo za mir v Sveti deželi in Ukrajini. V zadnjem delu duhovnega večera pa ste slišali pet poglavij Janezovega evangelija. Sobotni duhovni večer smo sklenili z molitvijo za Cerkev.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 30. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo s prvimi nedeljskimi večernicami in rožnim vencem, ki smo ga molili s prošnjo za mir v Sveti deželi in Ukrajini. V zadnjem delu duhovnega večera pa ste slišali pet poglavij Janezovega evangelija. Sobotni duhovni večer smo sklenili z molitvijo za Cerkev.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 26. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo s prvimi nedeljskimi večernicami in rožnim vencem, ki smo ga molili za blagoslov sinode. V zadnjem delu duhovnega večera pa ste slišali štiri poglavja Janezovega evangelija.
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 26. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo s prvimi nedeljskimi večernicami in rožnim vencem, ki smo ga molili za blagoslov sinode. V zadnjem delu duhovnega večera pa ste slišali štiri poglavja Janezovega evangelija.
Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem.
V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Naš junak se po koncu počitnic vrne v Kozje, kjer ga je nestrpno čakala sestra Marica, s katero sta se ob otoku igrala sveto mašo. Družina je bila spet skupaj.
Predstavili smo znanstveno monografijo dr. Julija Savellija z naslovom 1945: Dnevnik mojega križevega pota, ki je izšla v sozaložništvu Študijskega centra za narodno spravo in Založbe Družina. O knjigi so spregovorili urednica Petra Grabrovec, dr. Tamara Griesser Pečar in vnuk Marko Gaser.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za čokolado. Potrebujemo: ½ kg sladkorja, 1 dl mleka, 12-13 dag masla, 5-7 dag kakava, ¼ l mleka v prahu, lahko še malo čokolade v prahu ... Za obogatitev okusa dodamo zdrobljene lešnike, orehe, rozine, mandlje ... Sestavine skuhamo in pripravljeno zmes vlijemo na peki papir ali v modelčke, ki jih dobro namastimo z oljem.
24. aprila smo obeležili 4. slovenski dan zavržene hrane. Udeleženci posveta Spoštujmo hrano, spoštujmo planet so spodbujali k premišljenim nakupom in preprečevanju nastajanja zavržene užitne hrane. Svoj pogled poslanke NSi in predsednice odbora za kmetijstvo je podala Vida Čadonič Špelič.